Sv. Marina (Prkušnica)
Sveta Marina je slikovito obalno mesto na vzhodni obali Istre, okoli 6 km zračne linije oddaljeno JV od Labina. Mali polotok z nasadi oljk in cerkvijo Sv. Marine zapira zaliv, kjer se nahaja naselje in plodna dolinica. V preteklosti so se prebivalci Marine ukvarjali z ribolovom ter z gojenjem oljk in vinske trte. Od 19. stoletja pa se vse bolj osredotočajo na pomorsko trgovino, medtem, ko danes prevladujeta gostinstvo in turizem. Najstarejše sledi naseljevanja Sv. Marine imamo v bližnji okolici, kjer so našli prazgodovinske grobove ( kamnite gromače)iz bronaste dobe( 1800-100 pr.Kr.). Rimske družine so se tukaj naseljevale zaradi ugodnega strateškega položaja, ugodne klime in plodne zemlje. En rimski objekt se je nahajal na skrajnem južnem delu polotoka, kjer se danes nahaja cerkev Sv. Marine. Na tem mestu je zgrajena villa rustica, katere ostanki so bili vidni v začetku 20. stoletja (najdena je kamnita žara s pokrovom, s sežganimi kostmi, glineno posodo in stekleničko). V bližini vile se je na neznanem mestu nahajala tudi manjša nekropola (pokopališče), katere ostanki so bili odkriti v začetku 20. stoletja. Danes so v okolici cerkve najdeni številni arheološki ostanki, ki pričajo o rimskem objektu. Akvatorij Marine je tudi bogat z antičnimi najdišči o čemer nam pričajo najdene rimske amfore v morju. Najmanj sta raziskani pozno-antični in zgodnje-srednjeveško obdobje. Iz pozno-antičnega obdobja imamo nekaj steklenih delcev (4. – 5. stol.) najdenih v okolici cerkve Sv. Marine in del okenske tranzene (kamnite rešetke), ki je bila gradbeni del starejše cerkvice. Cerkev Sv. Marine so gradili od 12. – 13. stoletja in v njeni okolici se je nahajalo srednjeveško pokopališče. Nastanek cerkve govori tudi o nastanku srednjeveškega naselja, vendar sledi niso še raziskane. Nekoč se je v bližini cerkve nahajal tudi ženski samostan o čemer govori lokalna tradicija. O benečanskem obdobju v Marini ni nobenih sledi. Predvideva se, da je mesto bilo takrat naseljeno, da je bilo v zalivu manjše pristanišče, ampak edini spomenik, ki izvira iz tega obdobja je del enega večjega portala z grbom in začetnicama labinske družine Luciani. Razcvet je Marina doživela v začetku 19. stoletja, ko se je zaradi rudarstva celo področje začelo bolj intenzivno razvijati. Takrat so se v Marini začele graditi večje in bolj moderne hiše pokrite z opeko in prebivalstvo se je začelo vedno bolj ukvarjati s trgovino in pomorstvom. Konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je bilo v Marini 20 jadrnic ( jadrnice so bile v lasti družin Glušić, Škopac, Brezac, Blažina in Lupetina). V začetku 20. stoletja je mesto imelo trgovino, gostilno in manjši del finančne policije za boj proti prekupčevanju na morju. Od 1905. do 1919. leta je v Marini delovala šola na hrvaškem jeziku , ki jo je odprla družba Sv. Cirila in Metoda. V času 2. svetovne vojne se je razvoj mesta ustavil in del prebivalstva se je vključil v NOB. Po vojni je mesto začelo izumirati, del prebivalstva je začel odhajati iz tedanje Jugoslavije ali se začel seliti v večja mesta; zaprli so šolo in nacionalizirali jadrnice. Novi razcvet je Marina doživela v začetku 80-tih, ko se je mesto vse bolj začelo ukvarjati s turizmom. Leta 1981 je bil odprt avtokamp Marina, ki je imel kapaciteto 400 ljudi, a danes lahko sprejme že 750 ljudi. Danes je Marina popolnoma obrnjena k turizmu; razen že omenjenega avtokampa, prebivalstvo se ukvarja s oddajanjem privatnih sob, gostinstvom. V avtokampu je tudi potapljaški center. Cerkev Sv. Marine
Cerkev se nahaja na samem južnem delu polotoka. Najstarejši gradbeni element cerkve je našel B. Fučić sredi 20. stoletja v enem od grobov. Našel je del srednjeveške okenske rešetke (tranzene) iz obdobja zgodnjega srednjega veka. Žal je to edini element iz najstarejšega obdobja gradnje cerkve. Vemo pa, da je druga faza gradnje cerkve potekala od 12. – 13. stoletja, ko je cerkev bila grajena v romanskem stilu z apsido. Prenova cerkve je potekala med letoma 1925 in 1926. Takrat so odstranili apsido in dali beton na prvotna tla, ki so prej bila narejena iz velikih, pravilnih, kamnitih blokov (skrilavca). S tem so cerkev nepovratno uničili. Pohištvo cerkve je nova. Oltarna pala iz prve polovice 18. stoletja, ki se je nekoč nahajala v cerkvi, je danes shranjena v sakralni zbirki Pićna.
Oltarna pala, prva polovica 18. stoletja
Marija z Jezusom, Sv. Rokom, Sv. Sebastijanom in Sv.Marino
Olje na platnu, 148 x 97 cm
U gornjem dijelu slike, u pratnji triju anđela, na oblacima sjedi Bogorodica s Djetetom u krilu. U donjem dijelu na desnoj strani je Sv. Sebastijan privezan uza stup. Sv. Rok sjedi na tlu pokazujući kužnu ranu, a kraj njega se nalaze hodočasnički šešir i štap. Iza njega frontalno je prikazana poklekla Sv. Marina u benediktinskoj redovničkoj odjeći s prekriženim rukama.
